Vrhpoljska zemlja je bila zaznamovana že v rimskih časih, leta 394 naj bi na polju proti Dupljam in Zemonu potekala bitka med rimskim cesarjem Teodozijem in upornikom Evgenijem. Po zgodovinskih virih je na izid vplivala burja, ki je v prid Teodoziju obračala puščice v Evgenijeve vojake. Vrhpolje je doživelo razcvet v času narodnega prebujanja, zlasti po zaslugi poslanca Mateja Lavrenčiča. Dobilo je vodovod, novo cerkev in sistem jezov na Beli. Delovalo je Katoliško kulturno izobraževalno društvo in Prostovoljno gasilsko društvo. Skozi stoletja se je vas širila. Nastajali so zaselki, za katere se je ohranilo ime knalo (tnalo). Poleg Britha in Gornje vasi so še Krhnetovo, Janezovo, Premrlovo, Vrščevo in Rovanovo knalo, katerih imena so se izoblikovala iz osebnih ali domačih imen posameznih prebivalcev knal.

  V vizitacijskih zapiskih goriškega nadškofa grofa Mihaela Karla Attemsa leta 1750, po poročanju cerkvenega ključarja Bartolomeja Uršiča (Jerneja Orzica) pa tudi izvemo, da je vrhpoljska skupnost takrat štela že 66 družin. Konec 19. stoletja je število prebivalstva naraslo na približno 1000 vaščanov, nato pa je število prebivalstva postopoma upadalo in leta 1934 je  bilo v vasi 639 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je septembra 1999 živelo v Vrhpolju 548 prebivalcev. Ob popisu prebivalstva v Vrhpolju leta 2002 pa 568 ljudi, od tega kar 124 otrok starih od 1 do 14 let. Razvoj je zaustavila priključitev Primorske k Italiji, vendar je bil to čas, ko se je narodna zavest še bolj krepila. S to priključitvijo je Vrhpolje postalo Verpogliano. Tudi vojna nam ni prizanesla. Kostanji okrog nove cerkve so še danes nema priča obešanja desetih partizanov in trpljenja, ki ga je prestajal slovenski narod. Pomembni dogodki so se na vrhpoljskih tleh dogajali tudi leta 1991 med vojno za osamosvojitev Slovenije. Okrog nove cerkve so domačini kot prvi v vojni za neodvisno Slovenijo zaustavili tanke JLA. Danes tam stoji   spomenik na osamosvojitveno vojno.

  Ugodne podnebne razmere, rodovitna zemlja in lega vasi so omogočile tudi v Vrhpolju razvoj vinogradništva. Vipavska vina, tudi Vrhpoljc ali Oberfeld, so bila zelo cenjena na dunajskem dvoru in drugod po monarhiji. Danes so nad vasjo, pod Goro ter v okolici vasi, na flišnati prsti veliki vinogradi z različnimi, tudi avtohtonimi vinskimi sortami, kot so zelen, rebula in pinela.

  

  Kmalu po združitvi z občino Vipava leta 1850 so Vrhpoljci začeli aktivnosti za ponovno oživitev samostojne občine Vrhpolje. Matej Lavrenčič je kot dolgoletni župan pod občine Vrhpolje dobro poznal prednosti svoje občine za razvoj domačega kraja. Kar štirikrat je bila na deželni zbor naslovljena prošnja za razdružitev in sicer v letih 1877, 1883, 1889 in 1893. Razdružitev so podpirali tudi Vipavci. Po dolgotrajnih prizadevanjih je leta 1896 Vrhpolje ponovno postala samostojna občina skupaj z Dupljami in Sanaborom.

  Matej Lavrenčič je razdružitev vsa ta leta podrobno utemeljeval. Eden od argumentov je bil zmanjšanje stroškov za občinsko upravo, ljudem pa ne bi bilo treba hoditi v Vipavo, s čimer je marsikdo izgubil veliko časa. Tudi seje bi imeli bolj prilagojene potrebam in imeli bi več koristnih informacij. Argument za svojo občino je bil tudi, da je imela vas svojega župnika. Ob tem je potrebno omeniti, da je Matej Lavrenčič, še kot župan pod občine Vrhpolje, leta 1870 začel pogovore z vipavskim dekanom Jurijem Grabrijanom, za izgradnjo nove župnijske cerkve. Uspešno je vodil novoustanovljeni gradbeni odbor in leta 1875 je bila cerkev sv. Primoža in Felicijana zgrajena. Oglejte si brošuro s strnjenim zgodovinskim pregledom ob blagoslovu obnovitvenih del in peti obletnici praznovanja šagre.

ZANIMIVI VRHOVI

ŠKAVNICA:
 

                                                                Babja mrva